Mesto Celje ima bogato zgodovino tudi na področju pridelave gline, kar večina Celjanov tega ne ve. Občani smo povezani in nas meje mestnih in primestnih krajevnih skupnosti ne omejujejo. Imamo tudi zgodovinski spomin, shranjena pa tudi številna pričevanja o oblikovanju gline, opekarstvu v naših krajih. Spodnja Hudinja (danes stadion Z dežele) je prizorišče nastanka najstarejše opekarne, prvič omenjena leta 1542 v župnijskem urbarju. Gre za glinokop kvalitetne gline, kasnejšo tovarno najkvalitetnejše opeke, ki je rasla skozi stoletja in nazadnje dobila svoje industrijsko središče na Ljubečni. Ohranimo to tradicijo z brezplačnimi delavnicami oblikovanja gline za občane. Gre za javno druženje, vzpodbujanje ustvarjalnosti in prvi korak k rednim oblikam ljubiteljskega srečevanja vseh generacij z umetniškim pristopom.
V izbranem mesecu leta se organizira začetna delavnica oblikovanja gline, dostopna vsaj 30 občanom in z možnostjo ponovitve. Udeleženci bi se pod strokovnim vodstvom spoznali z glino kot materialom, izdelali svoj prvi izdelek, po sušenju pa bi ga kasneje tudi glazirali ter zapekli.
Delavnica bi se izvedla na prostem na občinskem parkirišču, dostopna tudi gledalcem in spremljevalcem v izbranem mesecu. Spremljal in nadzoroval bi jo usposobljeni mentor, glina in vsi ostali materiali, orodja bi bili na voljo brezplačno. Za izvedbo so potrebne gasilske klopi, za eno delavnico vsaj 6 komadov, glina, barve, police za sušenje izdelkov, peč za keramiko in izbrane glazure.
Projekt bi se izvedel na Stari Dečkovi 10 v Gaberjih, na zunanjem parkirišču v lasti MOC. Zaradi neposredne bližine Kulturno prosvetnega društva Svoboda Celje, je dokončanje izdelkov v nadaljevanju možno v društvenih prostorih, kjer je MOC že sofinancirala nabavo večje in zmogljivejše peči za keramiko. Enako tudi vse ponovitve za zainteresirane občane.
Z javnim dogodkom bi opozorili na zgodovinska dejstva, vzpodbudili zanimanje občanov mestnih četrti Hudinje in Gaberje za skupnost, kreativno udejstvovanje, njihovo medsebojno povezanost in sodelovanje pri kasnejših projektih; vsekakor bi se dvignila raven pripadnosti in možnosti boljšega, kakovostnega življenja na območju, ki je v preteklosti zaradi industrijske narave okolja, ostalo na obrobju tovrstnih dogajanj v deloma degradiranem, delavskem okolju. Gre nmareč za javno druženje, vzpodbujanje ustvarjalnosti in prvi korak k rednim oblikam ljubiteljskega srečevanja vseh generacij z umetniškim pristopom na tem območju.
